Svetloba

Nikoli nisem bil navdušen študent naravoslovnih ved. Vseeno pa je ena tema iz fizike pritegnila mojo pozornost. Odkril sem, da lahko svetlobo razumemo kot sestavljeno ali iz delcev ali iz valovanja. Navdušen sem bil, da lahko posamezno entiteto vidimo na dva navidezno izključujoča načina. Najboljša razlaga, ki sem jo našel, je bila tale: če svetlobo vprašaš po delcih, bo odgovorila z delci. Če jo vprašaš o valovanju, bo odgovorila z valovanjem.

Kasneje sem razmišljal, da je v tem pogledu um nekoliko podoben svetlobi. Če um vprašaš vsebinsko vprašanje, odgovori z vsebino; če ga vprašaš o procesu, odgovori o procesu.

Vsebinska vprašanja so pomembna. Moramo si postaviti vprašanja kot »Zaradi katerih dokazov je to zame resnično? Kaj je prav narediti v tej situaciji? Je to koristno? Me te vrste razmišljanje o tej temi privede bližje osvoboditvi od trpljenja ali me nanj še bolj veže?«

Vendar pa nas vsebinska vprašanja peljejo le do določene točke na budistični poti. Vedeti moramo tudi, kako premaknemo naš fokus od vsebine na proces. Vprašamo »Kaj pogojuje pojav tega mentalnega stanja? Kaj pogojuje njegovo izginotje? Ali lahko opazujem to pojavljanje in izginevanje  - univerzalno naravo vseh pojavov – v realnem času kot direktno izkušnjo.« Ko prestavimo poudarek iz vsebine na proces, postane naša praksa dhamme globoka.

- adžan Džajasaro