(MN 112) Chabbisodhana Sutta – Šestkratna čistost

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi živel pri Sāvatthīju, v Džetovem gozdičku Anāthapiṇḍikovega parka. Tam je  nagovoril menihe: “Menihi.”—“Častiti gospod,” so odgovorili. Blaženi je rekel:

2. “Menihi, menih razglasi svojo končno vednost takole: ‘Jaz razumem: Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje’”.

(ŠTIRI VRSTE IZRAŽANJA)

3. Besed tega meniha ne bi smeli niti odobriti niti ne odobriti. Brez odobritve ali ne odobritve, bi mu morali postaviti to vprašanje: ‘Prijatelj, obstajajo štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katere štiri? Pove se kar je videno, tako kot je videno; pove se kar je slišano, tako kot je slišano; pove se kar je zaznano, tako kot je zaznano; o ozaveščenem se govori, kot je ozaveščeno. To, prijatelj, so štiri vrste izražanja, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na te štiri vrste izražanja, da je brez predpostavke njegov um osvobojen vplivov?’

4. Menihi, ko je menih ta, ki ima uničene vplive, ki je živel sveto življenje, napravil, kar je bilo potrebno, odložil breme, dosegel pravi cilj, uničil ovire bitnosti in je popolnoma osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, glede na videno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, s srcem, v katerem so ovire odstranjene. Glede na slišano … Glede na zaznano ... Glede na ozaveščeno, jaz bivam neočaran, neodbojen, neodvisen, ločen, svoboden, razkrojen, s srcem, v katerem so ovire odstranjene. S tako vednostjo, s takim videnjem, z ozirom na te štiri vrste izraza, je brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

5. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(PET AGREGATOV)

‘Prijatelj, obstaja pet agregatov s predpostavko, kar je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih pet? To so: agregat snovi s predpostavko, agregat občutka s predpostavko, agregat zaznave s predpostavko, agregat tvorb s predpostavko in agregat zavesti s predpostavko. To, prijatelj, je pet agregatov s predpostavko, kar je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi, glede na teh pet agregatov s predpostavko, da je brez predpostavke njegovo srce osvobojeno vplivov?’

6. Menihi, ko je menih ta, ki ima vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

Prijatelji, spoznal sem, da je snov šibka, da propada in v njej ni zadovoljstva. Razumel sem, da je z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in z odrekanjem privlačnosti in predpostavk glede snovi, mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj glede na snov, moje srce osvobojeno.

Prijatelji, spoznal sem, da je občutek … Spoznal sem, da je zaznava … Spoznal sem, da so tvorbe … Spoznal sem, da je zavest šibka, da propada in v njej ni zadovoljstva. Razumel sem, da je z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in z odrekanjem privlačnosti in predpostavk glede zavesti, mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj glede na zavest, moje srce osvobojeno.

S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na pet agregatov na katere vpliva predpostavka, je bilo brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

7. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(ŠEST ELEMENTOV)

‘Prijatelj, obstaja šest elementov, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? Obstaja element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti. To, prijatelj, je šest elementov, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve, kako on vidi glede na teh šest elementov, da je brez predpostavke njegovo srce osvobojeno vplivov?’

8. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, jaz sem obravnaval element zemlje kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zemlje. In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in predpostavke, ki temelji na elementu zemlje, mentalnih stališčih, privrženostih in osnovnih nagnjenjih, ki temeljijo na elementu zemlje sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

‘Prijatelji, obravnaval sem element vode … element ognja … element zraka … element prostora … element zavesti kot nesebstvo, z nesebstvom, ki temelji na elementu zavesti. In z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem privlačnosti in predpostavke, ki temelji na elementu zavesti, mentalnih stališčih, privrženostih in osnovnih nagnjenjih, ki temeljijo na elementu zavesti sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na šest elementov na katere vpliva predpostavka, je bilo brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

9. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(ŠEST NOTRANJIH IN ZUNANJIH PODROČIJ)

‘Prijatelj, obstaja šest notranjih in zunanjih področij, ki jih je pravilno razglasil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Katerih šest? To so oko in objekti, uho in zvoki, nos in vonji, jezik in okusi, telo in otipljivosti, um in pojavi. Teh, prijatelj, šest notranjih in zunanjih področij, ki jih je pravilno razložil Blaženi, ki ve in vidi, je popoln in popolno prebujen. Kako častiti ve in kako on vidi teh šestih notranjih in zunanjih področij, da je brez predpostavke njegovo srce osvobojeno vplivov?’

10. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, privlačnosti, predpostavk in mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj z ozirom na oko, objekt, očesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi očesno zavest, sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

Z uničenjem, minevanjem, prenehanjem, opustitvijo, in odrekanjem želje, poželenja, navdušenja, privlačnosti, predpostavk in mentalnih stališč, vdanosti in osnovnih nagnjenj z ozirom na uho, zvoke, ušesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi ušesno zavest … z ozirom na nos, vonje, nosno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi nosno zavest … z ozirom na jezik, okuse, jezično zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi jezično zavest … z ozirom na telo, otipljivost, telesno zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi telesno zavest … z ozirom na um, pojave, umsko zavest in stvari spoznanih [z umom] skozi umsko zavest, sem razumel, da je moje srce osvobojeno.

S tako vednostjo, takim videnjem, z ozirom na šest notranjih in zunanjih področij na katere vpliva predpostavka, je bilo brez predpostavke moje srce osvobojeno vplivov.’

11. Rekoč ‘dobro,’ se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko je to storjeno, se lahko postavi naslednje vprašanje:

(USTVARJANJE JAZA)

‘Toda, prijatelj, kako častiti ve, kako on vidi, da je z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, bilo ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in osnovnega nagnjenja do samovšečnosti, v njem izkoreninjeno?’

12. Menihi, ko ima menih vplive uničene … in je popolno osvobojen skozi končno vednost, je zanj naravni odgovor:

‘Prijatelji, prej, ko sem živel družinsko življenje, sem bil neveden. Potem me je Tathāgata ali njegov učenec učil Dhammo. Ko sem poslušal Dhammo, sem pridobil zaupanje v Tathāgato. Ko sem imel to zaupanje, sem menil: “Posvetno življenje je prenapolnjeno in prašno, meniško življenje je široko odprto. Ko živiš doma, ni enostavno živeti duhovno življenje povsem popolno in čisto kot zloščena školjka. Kaj če si obrijem svoje lase in brado, oblečem rumeno oblačilo in grem od doma v brezdomstvo.” Kasneje, ko sem opustil majhno ali veliko bogastvo, opustil majhen ali velik krog sorodnikov, sem si obril svoje lase in brado, si nadel rumeno oblačilo in odšel naprej od doma v brezdomstvo.

13. Ko sem tako šel naprej in imel meniško šolanje in način življenja, sem se z opustitvijo ubijanja živih bitij vzdržal ubijanja živih bitij. S palico in orožjem odloženim na stran, sem zavestno in milostno bival sočuten do vseh živih bitij. Z opustitvijo jemanja tega, kar ni dano, sem se vzdržal jemanja tega, kar ni dano. Vzel sem samo to, kar mi je bilo dano, pričakoval sem le to, kar mi je bilo dano, ko nisem kradel, sem bival v čistosti. Z opustitvijo življenja, ki ni v celibatu, sem se držal celibata, živel sem ločeno, vzdržal sem se običajne prakse spolnega odnosa.

Z opustitvijo napačnega govora, sem se vzdržal napačnega govora. Govoril sem resnico, držal sem se resnice, vreden sem bil zaupanja in zanesljiv, bil sem ta, ki ni goljuf sveta. Z opustitvijo zlonamernega govora, sem se vzdržal zlonamernega govora. Drugje nisem ponavljal, kar sem slišal tukaj, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh, niti nisem ponavljal tem ljudem, kar sem slišal nekje, z namenom, da bi razdvajal [te ljudi] od teh. Tako sem bil tisti, ki združuje te, ki so razdeljeni, bil sem zagovornik prijateljstva, ki uživa v slogi, se veseli v slogi, bil sem govorec besed, ki spodbujajo slogo. Z opustitvijo osornega govora, sem se  vzdržal osornega govora. Govoril sem takšne besede, ki so nežne, prijetne za uho in ljubeče, saj gredo do srca, so vljudne, ki si jih veliko želi in so mnogim prijetne. Z opustitvijo klepetanja, sem se vzdržal klepetanja. Govoril sem ob pravem času, govoril sem kar so dejstva, govoril sem o tem kar je dobro, govoril sem o Dhammi in disciplini. Ob pravem času sem govoril takšne besede, ki si jih je vredno zapomniti, razumne, zmerne, koristne.

Vzdržal sem se uničevanja semen in rastlin. Prakticiral sem hranjenje enkrat na dan, vzdržal sem se hranjenja ponoči in zunaj pravilnega časa. Vzdržal sem se plesa, petja, glasbe in raznih predstav. Vzdržal sem se nošenja okrasnih vencev, olepševanja sebe z vonjavami in olepševanja sebe z mažami. Vzdržal sem se visokih in velikih ležišč. Vzdržal sem se sprejemanja zlata in denarja. Vzdržal sem se sprejemanja surovega žita. Vzdržal sem se sprejemanja surovega mesa. Vzdržal sem se sprejemanja žensk in deklet. Vzdržal sem se sprejemanja moških in ženskih sužnjev. Vzdržal sem se sprejemanja koz in ovc. Vzdržal sem se sprejemanja perutnine in prašičev. Vzdržal sem se sprejemanja slonov, goveda, konjev in kobil. Vzdržal sem se sprejemanja zemljišč in posesti. Vzdržal sem se hoje po opravkih in prenašanja sporočil. Vzdržal sem se kupovanja in prodajanja. Vzdržal sem se lažnih uteži, lažnih kovin in lažnih meril. Vzdržal sem se goljufanja, varanja in sleparstva. Vzdržal sem se uničevanja, umorov, ugrabljanja, razbojništva, plenjenja in nasilja.

14. Zadovoljen sem bil z oblačili, da sem zaščitil svoje telo in z miloščino, da sem napolnil svoj trebuh in kamorkoli sem šel, sem odločim sam, da vzamem s sabo samo to. Prav tako kot ptica, kamorkoli gre, leti s svojimi krili kot svojim edinim bremenom, tako sem tudi jaz postal zadovoljen z oblačili, da sem zaščitil svoje telo in z miloščino, da sem napolnil svoj trebuh, in kamorkoli sem šel, sem odločil sam, da vzamem s sabo samo to. Ko sem imel ta agregat plemenite kreposti, sem doživel v sebi blaženost, da sem brezhiben.

15. Ko sem gledal objekt z očmi, se nisem oprijel njegovih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost oči nevarovano, lahko vanj vdrejo škodljiva stanja pohlepa in nezadovoljstva, zato sem prakticiram pot njihove zadržanosti, varoval sem sposobnost oči, zavezal sem se zadržanosti sposobnosti oči. Ko sem slišal zvok z ušesi … Ko sem vohal vonj z nosom … Ko sem okušal okus z jezikom … Ko sem tipal otipljivost s telesom … Ko sem spoznalval pojav z umom, se nisem oprijel njegovih znakov in značilnosti. Če pustim sposobnost uma nevarovano, lahko vanj vdrejo škodljiva stanja pohlepa in nezadovoljstva, zato sem prakticiral pot svoje zadržanosti, varoval sem sposobnost uma, zavezal sem se zadržanosti sposobnosti uma. Ko sem imel to plemenito zadržanost sposobnosti, sem doživljal v sebi blaženost neomadeževanosti.

16. Postal sem ta, ki deluje premišljeno, ko sem šel naprej in sem se vračal; ki deluje premišljeno, ko sem gledal naprej in sem gledal stran; ki deluje premišljeno, ko sem upogibal in raztegoval svoje ude; ki deluje premišljeno, ko sem nosil svoja oblačila in sem nosil svoje zunanje oblačilo in skledo; ki deluje premišljeno, ko sem jedel, pil, požiral hrano in jo okušal; ki deluje premišljeno, ko sem odvajal blato in uriniral; ki deluje premišljeno, ko sem hodil, stal, sedel, zaspal, se zbudil, govoril in sem bil tiho.

17. Ko sem imel ta agregat plemenite kreposti in to plemenito zadržanost sposobnosti in ko sem imel to plemenito pozornost in premišljenost, sem se zatekel k osamljenem počivališču: v gozd, k vznožju drevesa, na goro, v grapo, v jamo na pobočju, na tla za kremiranje, v goščavo pragozda, na odprt prostor, na kup slame.

18. Po vrnitvi s poti, na kateri sem zbral hrano, po kosilu, sem sedel, prekrižal noge, vzravnal telo in se posveti pozornosti. Z opustitvijo pohlepa po svetu, sem bival s srcem opuščenim pohlepa, svoje srce sem očisti pohlepa po svetu. Z opustitvijo zlobe, sem bival s srcem opuščenim zlobe, sočuten za dobrobit vseh živih bitij, svoje srce sem očisti zlobe. Z opustitvijo otopelosti in zaspanosti, sem bival opuščen otopelosti in zaspanosti, zaznavajoč svetlobo, pozoren in jasno dojemajoč, svoje srce sem očisti otopelosti in zaspanosti. Z opustitvijo nemira in zaskrbljenosti, sem bival opuščen nemira, s srcem, ki je notranje umirjeno, svoje srce sem očisti nemira in zaskrbljenosti. Z opustitvijo dvoma, sem šel preko dvoma, nisem bil zmeden glede koristnih stanj, svoje srce sem očisti dvoma.

19. Ko sem tako zapustil teh pet ovir, nepopolnosti srca, ki slabijo modrost, sem popolnoma odmaknjen od užitkov, ločen od slabih stanj, vstopil in bival v prvi stopnji zbranosti, kjer so misli in razmišljanje, in je zadovoljstvo in prijetnost, ki sta rojena iz samote. Z umirjanjem misli in razmišljanja, sem vstopil in bival v drugi stopnji zbranosti … Ko izgine zadovoljstvo … sem vstopil in bival v tretji stopnji zbranosti … Z opustitvijo prijetnosti in neprijetnosti … sem vstopil in bival v četrti stopnji zbranosti, brez prijetnosti ali neprijetnosti, s čisto mirnodušnostjo in pozornostjo.

20. Ko je bilo moje srce zbrano, prečiščeno, jasno, brezhibno, osvobojeno nepopolnosti, voljno, vodljivo, čvrsto in je doseglo mirnodušnost, sem ga usmeril k vednosti o uničenju vplivov. Direktno sem vedel, kako dejansko je: “To je neprijetnost” … “To je izvor neprijetnosti” … “To je prenehanje neprijetnosti” … “To je pot, ki vodi do prenehanja neprijetnosti.” Direktno sem vedel, kot dejansko je: “To so vplivi” … “To je izvor vplivov” … “To je prenehanje vplivov” … “To je pot, ki vodi do prenehanje vplivov.”

21. Ko sem vedel in videl na ta način, je bil moje srce osvobojeno vpliva užitkov, vpliva bitnosti in vpliva nevednosti. Ko sem bil osvobojen, je prišla vednost: “Osvobojeno je.” Direktno sem vedel: “Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje.”

Prijatelji, s takšno vednostjo, takšnim videnjem, je bilo z ozirom na to telo z njegovo zavestjo in vsemi zunanjimi znaki, ustvarjanje jaza, ustvarjanje mojega in osnovnega nagnjenja do predpostavk v meni izkoreninjeno.’

22. Rekoč ‘dobro,’ menihi, se lahko nekdo navduši in razveseli v besedah tega meniha. Ko to naredi, bi mu moral reči: ‘To je pridobitev za nas, prijatelj, to je velika pridobitev za nas, prijatelj, da vidimo takšnega tovariša v svetemu življenju, kot je častiti.’”

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024