(MN 140) Dhātuvibhanga Sutta - Razlaga elementov

 

1. Tako sem slišal. Nekoč je Blaženi potoval po deželi Magadha in sčasoma prispel v Rādžagah. Tam je odšel do lončarja Bhaggava in mu rekel:

2. “Če ni nadležno zate, Bhaggava, bi prenočil v tvoji delavnici.”

“To ni nadležno zame, častiti gospod, toda tam je že en asket. Če se on strinja, potem ostani kolikor dolgo hočeš, častiti gospod.”

3. Tam je bil pripadnik naroda z imenom Pukkusāti, ki je šel naprej od doma v brezdomstvo zaradi prepričanja v Blaženega in se je takrat zadrževal v lončarjevi delavnici. Blaženi je odšel do častitega Pukkusātija in mu rekel: “Če ni nadležno zate, menih, bi prenočil v delavnici.”

“Lončarjeva delavnica je dovolj velika, prijatelj. Naj častiti ostane toliko časa, kolikor hoče.”

4. Blaženi je vstopil v lončarjevo delavnico, razprostrl otep slame na eno stran in sedel nanj, prekrižal svoje noge, vzravnal svoje telo in se posvetil pozornosti. Blaženi je preživel večino noči v sedenju [v meditaciji] in tudi častiti Pukkusāti je prav tako preživel večino noči sede [v meditaciji]. Blaženi je pomislil: “Ta pripadnik naroda se obnaša na način, ki zbuja zaupanje. Kaj če ga izprašam.” Tako je vprašal častitega Pukkusātija:

5. “Pod kom si šel naprej, menih? Kdo je tvoj učitelj? Čigavo Dhammo izpoveduješ?”

“Prijatelj, obstaja asket Gotama, sakyanski sin, ki je šel naprej iz naroda Sakya. Sedaj, dobro poročilo o tem Blaženem Gotami se je razširilo zaradi tega dejstva: ‘Ta Blaženi je popoln, popolno prebujen, popoln v pravi vednosti in obnašanju, vzvišen, poznavalec svetov, neprimerljiv vodja posameznikov, ki jih je potrebno ukrotiti, učitelj božanstev in ljudi, prebujen, blažen.’ Jaz sem vstopil v meniško življenje pod tem Blaženim. Ta Blaženi je moj učitelj, jaz izpovedujem Dhammo tega Blaženega.”

“Toda, menih, kje ta Blaženi, popoln in popolno prebujen, sedaj živi?”

“Obstaja, prijatelj, mesto v severni deželi z imenom Sāvatthī. Blaženi, popoln in popolno prebujen, sedaj živi tam.”

“Toda, menih, ali si kdaj prej videl tega Blaženega? Ali bi ga prepoznal, če bi ga videl?”

“Ne, prijatelj, jaz prej nikoli nisem videl tega Blaženega, niti bi ga prepoznal, če bi ga videl.”

6. Potem je Blaženi pomislil: “Ta pripadnik naroda je šel naprej od doma v brezdomstvo pod mano. Kaj če ga učim Dhammo.” Tako je Blaženi nagovoril častitega Pukkusātija: “Menih, učil te bom Dhammo. Poslušaj in skrbno pazi, kaj bom povedal.” - “Da, prijatelj,” je odvrnil častiti Pukkusāti. Blaženi je rekel:

(SESTAVINE POSAMEZNIKA)

7. “Menih, posameznik sestoji iz šestih elementov, šestih področij dotika in osemnajstih vrst mentalnega raziskovanja in ima štiri temelje. Plime predstav[1] ne prevzamejo njega, ki stoji na teh [temeljih], in ko ga plime predstav nič več ne prevzamejo, se lahko resnično imenuje »spokojni modrijan«. Človek naj ne omalovažuje modrosti, naj ohranja resnico, goji odrekanje in naj vadi za mir. To je povzetek razlage šestih elementov.

8. ‘Menih, posameznik sestoji iz šestih elementov.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Tukaj je element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik sestoji iz šestih elementov.’

9. ‘Menih, posameznik sestoji iz šestih področij dotika.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja področje očesnega dotika, področje ušesnega dotika, področje nosnega dotika, področje jezičnega dotika, področje telesnega dotika in področje umskega dotika. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik sestoji iz šestih področij dotika.’

10. ‘Menih, posameznik sestoji iz osemnajstih vrst umskega raziskovanja.’[2] Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Ko gledaš objekt z očmi, raziskuješ objekt, ki ustvari veselje, raziskuješ objekt, ki ustvari žalost, raziskuješ objekt, ki ustvari mirnodušnost. Ko slišiš zvok z ušesi … Ko vohaš vonj z nosom … Ko okušaš okus z jezikom … Ko se dotikaš tipnega s telesom … Ko prepoznavaš pojav z umom, raziskuješ pojav, ki ustvari veselje, raziskuješ pojav, ki ustvari žalost, raziskuješ pojav, ki ustvari mirnodušnost. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik sestoji iz osemnajstih vrst umskega raziskovanja.’

11. ‘Menih, posameznik ima štiri temelje.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno? Obstaja temelj modrosti, temelj resnice, temelj odreke in temelj miru. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Menih, ta posameznik ima štiri temelje.’

12. ‘Posameznik naj ne zanemarja modrosti, naj ohranja resnico, goji odrekanje in naj prakticira za mir.’ Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

(ELEMENTI)

13. “Kako, menih, človek ne zanemarja modrosti?[3] Obstaja šest elementov: element zemlje, element vode, element ognja, element zraka, element prostora in element zavesti.

14. Kaj, menih, je element zemlje? Element zemlje je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element zemlje? Karkoli notranjega, kar pripada sebi, je trdo, strjeno in je temu podobno, to je, lasje na glavi, dlake na telesu, nohti, zobje, koža, meso, kite, kosti, kostni mozeg, ledvice, srce, jetra, prepona, vranica, pljuča, debelo črevo, tanko črevo, vsebina želodca, iztrebki, ali karkoli drugega notranjega, pripadajočega nekomu, je trdo, strjeno in je temu podobno: to se imenuje notranji element zemlje. Sedaj oba, notranji element zemlje in zunanji element zemlje sta enostavno element zemlje. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, nisi očaran z elementom zemlje in napraviš srce brezstrastno do elementa zemlje.

15. Kaj, menih, je element vode? Element vode je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element vode? Karkoli notranjega, kar pripada sebi, je voda, vodeno in je temu podobno, to je, žolč, sluz, gnoj, kri, znoj, mast, solze, loj, slina, smrkelj, sklepna maz, urin, ali karkoli drugega notranjega, pripadajočega nekomu, je voda, vodeno in je temu podobno: to se imenuje notranji element vode. Sedaj oba, notranji element vode in zunanji element vode sta enostavno element vode. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, nisi očaran z elementom vode in napraviš srce brezstrastno do elementa vode.

16. Kaj, menih, je element ognja? Element ognja je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element ognja? Karkoli notranjega, kar pripada nekomu, je ogenj, ognjeno in je temu podobno, to je, s čemer se pogreješ, se stara in se porablja, in tisto s čemer to, kar je pojedeno, popito, porabljeno in okušano, postane popolnoma prebavljeno, ali karkoli drugega notranjega, kar pripada nekomu, je ogenj, ognjeno in je temu podobno: to se imenuje notranji element ognja. Sedaj oba, notranji element ognja in zunanji element ognja sta enostavno element ognja. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, nisi očaran z elementom ognja in napraviš srce brezstrastno do elementa ognja.

17. Kaj, menih, je element zraka? Element zraka je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element zraka? Karkoli notranjega, kar pripada nekomu, je zrak, zračno in je temu podobno, to je, vetrovi, ki gredo navzgor, vetrovi, ki gredo navzdol, vetrovi v trebuhu, vetrovi v črevesju, vetrovi, ki tečejo skozi ude, vdih in izdih ali karkoli drugega notranjega, kar pripada nekomu, je zrak, zračno in je temu podobno: to se imenuje notranji element zraka. Sedaj oba, notranji element zraka in zunanji element zraka sta enostavno element zraka. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, nisi očaran z elementom zraka in napraviš srce brezstrastno do elementa zraka.

18. Kaj, menih, je element prostora? Element prostora je lahko bodisi notranji ali zunanji. Kaj je notranji element prostora? Karkoli notranjega, kar pripada nekomu, je prostor, prostornost in je temu podobno, to je, luknje v ušesih, nosnici, ustna votlina, in ta [odprtina] skozi katero si pojedel, popil, zaužil in okusil, to pogoltnil in kjer se to zbere in se izloča spodaj, ali karkoli drugega notranje, kar pripada nekomu, je prostor, prostornost in temu podobno: to se imenuje notranji element prostora. Sedaj oba, notranji element prostora in zunanji element prostora sta enostavno element prostora. In to je treba videti s primernim razumevanjem kot dejansko je: ‘To ni moje, to nisem jaz, to ni moje sebstvo.’ Ko to vidiš kot dejansko je, s primernim razumevanjem, nisi očaran z elementom prostora in napraviš srce brezstrastno do elementa prostora.

19. Potem ostane samo zavest, očiščena in jasna. Kaj spoznaš s to zavestjo? Spoznaš: ‘[To je] prijetno’, spoznaš: ‘[To je] neprijetno, spoznaš: ‘[To je] niti neprijetno niti prijetno.’ V odvisnosti od dotika, ki se čuti kot prijetnost, nastane prijeten občutek. Ko čutiš prijeten občutek, razumeš: ‘Jaz čutim prijeten občutek.’ Razumeš: ‘S prenehanjem tega dotika, ki se čuti kot prijetnost, njegov odgovarjajoči občutek - prijeten občutek, ki je nastal v odvisnosti od tega dotika, ki se čuti kot prijetnost – preneha in se umakne.’ V odvisnosti od dotika, ki se čuti kot neprijeten, nastane neprijeten občutek. Ko čutiš neprijeten občutek, razumeš: ‘Jaz čutim neprijeten občutek.’ Razumeš: ‘S prenehanjem tega istega dotika, ki se čuti kot neprijeten, njegov odgovarjajoči občutek - neprijeten občutek, ki je nastal v odvisnosti od tega dotika, ki se čuti kot neprijeten - preneha in se umakne.’ V odvisnosti od dotika, ki se čuti kot niti neprijeten niti prijeten, nastane niti neprijeten niti prijeten občutek. Ko čutiš niti neprijeten niti prijeten občutek, razumeš: ‘Jaz čutim niti neprijeten niti prijeten občutek.’ Razumeš: ‘S prenehanjem tega dotika, ki se čuti kot niti neprijeten niti prijeten, njegov odgovarjajoči občutek - niti neprijeten niti prijeten občutek, ki je nastal v odvisnosti od dotika, ki se čuti kot niti neprijeten niti prijeten - preneha in se umakne.’ Menih, kot iz dotika in trenja dveh palic za prižiganje ognja nastane toplota in nastane ogenj, in z ločitvijo in osamitvijo teh dveh palic za prižiganje ognja, ustrezna toplota preneha in se umakne, tako tudi, v odvisnosti od dotika, ki se čuti kot prijeten … ki se čuti kot neprijeten … ki se čuti kot niti neprijeten niti prijeten, nastane niti neprijeten niti prijeten občutek … Razumeš: ‘S prenehanjem tega dotika, ki se je čutil kot niti neprijeten niti prijeten, njegovi odgovarjajoči občutek … preneha in se umakne.’

(MIRNODUŠNOST)

20. Potem ostane samo mirnodušnost, prečiščena in jasna, voljna, rahla in sijoča. Predpostavimo, menih, da je vešč zlatar ali njegov vajenec pripravil peč, segrel talilni lonček, vzel nekaj zlata s kleščami in ga dal v talilni lonček. Od časa do časa bi pihal nanj, od časa do časa bi ga škropil z vodo in od časa do časa bi samo pogledal nanj. To zlato bo postalo prečiščeno, dobro prečiščeno, popolnoma prečiščeno, brezhibno, brez nečistosti, voljno, prilagodljivo in sijoče. Katerokoli vrsto zlatarskega izdelka bi želel narediti iz njega, bodisi zlato verižico ali uhane ali ogrlico ali zlat okrasek, bo ustreglo temu namenu. Tako tudi, menih, potem ostane tam samo mirnodušnost, prečiščena in jasna, voljna, prilagodljiva in sijoča.

21. On razume: ‘Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno, h področju neskončnega prostora in razvil svoje srce v skladu s tem, bi ta moja mirnodušnost, podprta s tem področjem, vezana na njega, ostala za zelo dolgo časa. Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno, h področju neskončne zavesti … do področja ničnosti ... do področja niti zaznave niti nezaznave in razvil svoje srce v skladu s tem, bi ta moja mirnodušnost, podprta s tem področjem, vezana na njega, ostala za zelo dolgo časa.’

22. On razume: ‘Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno, h področju neskončnega prostora in razvil svoje srce v skladu s tem, bi to bilo pogojeno. Če bi usmeril to mirnodušnost, tako prečiščeno in jasno, h področju neskončne zavesti … h področju ničnosti … h področju niti zaznave niti nezaznave in razvil svoje srce v skladu s tem, bi to bilo pogojeno.’ On ne tvori kakršnegakoli pogoja ali ustvari kakršnekoli volje proti tako bitnosti kot nebitnosti. Ker ne tvori kakršnegakoli pogoja ali tvori kakršnekoli volje proti tako bitnosti kot nebitnosti, se ne oprime na ničesar v tem svetu. Ko se ne oprime, ni vznemirjen. Ko ni vznemirjen, osebno doseže ugasnitev. On razume: ‘Rojstvo je uničeno, sveto življenje je bilo živeto, kar je bilo potrebno je bilo narejeno, nič več ni prihoda nazaj v katerokoli stanje’.

(OBČUTEK)

23. Če čuti prijeten občutek, razume: ‘On je nestalen, ni oprijemanja na njega, ni veselja v njem.’ Če čuti neprijeten občutek, razume: ‘On je nestalen, ni oprijemanja na njega, ni veselja v njem’ Če čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, razume: ‘On je nestalen, ni oprijemanja na njega, ni veselja v njem.’

24. Če čuti prijeten občutek, ga čuti ločenega od sebe. Če čuti neprijeten občutek, ga čuti ločenega od sebe. Če čuti niti neprijeten niti prijeten občutek, ga čuti ločenega od sebe. Ko čuti občutek končanja s telesom, razume: ‘Jaz čutim občutek končanja s telesom.’ Ko čuti občutek končanja z življenjem, razume: ‘Jaz čutim občutek končanja z življenjem.’ On razume: ‘Ob razpadu telesa, s končanjem življenja, bo vse kar se je čutilo in v čemer se ne uživa, postalo hladno prav tukaj.’ Menih, prav tako kot gori oljna svetilka v odvisnosti od olja in stenja in ko sta olje in stenj porabljena, če na dobi več goriva, ugasne zaradi pomanjkanja goriva, tako tudi, ko čuti občutek končanja s telesom … občutek končanja z življenjem, razume: ‘Jaz čutim občutek končanja z življenjem.’ Razume: ‘Ob razpadu telesa, s končanjem življenja, bo vse kar se čuti, v čemer se ne uživa, postalo hladno.’

(ŠTIRJE TEMELJI)

25. Ko ima menih [to modrost], ima najboljši temelj modrosti. Zaradi tega, menih, je najvišja plemenita modrost, namreč, znanje o uničenju vseh neprijetnosti.

26. Njegova osvoboditev, utemeljena na resnici, je neomajna. Ker lažno je tisto, kar ima lažno naravo, in resnično je tisto, kar ima nezmotno naravo – to je ugasnitev. Zato menih, ki ima [to resnico], ima najboljši temelj resnice. Zaradi tega, menih, ima najvišja plemenita resnica, ugasnitev, nezmotno naravo.

27. Prej, ko je bil nevednež, je pridobil in razvil predpostavke. Sedaj jih je opustil, odrezal pri koreninah, jih napravil kakor palmin štor, odpravil, da niso več predmet nastanka v prihodnosti. Torej, ko ima menih [to odreko] ima najboljši temelj odreke. Zaradi tega, menih, je najvišja plemenita odreka, odreka vsem predpostavkam.

28. Prej, ko je bil nevednež, je izkušal pohlepnost, željo in poželenje. Sedaj je to opustil, odrezal pri koreninah, to napravil kakor palmin štor, odpravil, da ni več predmet nastanka v prihodnosti. Prej, ko je bil nevednež, je izkušal jezo, zlobo in sovraštvo. Sedaj je to opustil, odrezal pri koreninah, to napravil kakor palmin štor, odpravil, da ni več predmet nastanka v prihodnosti. Prej, ko je bil nevednež, je izkušal nevednost in zmoto. Sedaj je to opustil, odrezal pri koreninah, to napravil kakor palmin štor, odpravil, da ni več predmet nastanka v prihodnosti. Zato menih, ki ima [ta mir], ima najboljši temelj miru. Zaradi tega, menih, je najvišji plemeniti mir, umiritev poželenja, sovraštva in zablode.

29. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Človek naj ne zanemarja modrost, naj ohranja resnico, naj goji odreko in naj vadi za mir.’

(SPOKOJNI MODRIJAN)

30. ‘Plime predstav ne pometejo tega, ki stoji na teh [temeljih], in ko plime predstav nič več ne pometajo preko njega, se imenuje ‘spokojni modrijan’. Tako je bilo rečeno. In glede na kaj je bilo to rečeno?

31. Menih, ‘Jaz sem’ je predstava; ‘Jaz sem tak’ je predstava ; ‘Jaz bom’ je predstava ; ‘Jaz ne bom’ je predstava ; ‘Jaz bom imel snovno kvaliteto’ je predstava ; ‘Jaz bom brez snovne kvalitete’ je predstava ; ‘Jaz bom dojemljiv’ je predstava ; ‘Jaz ne bom dojemljiv’ je predstava ; ‘Jaz bom niti dojemljiv niti nedojemljiv’ je predstava. Predstava je bolezen, predstava je tumor, predstava je kopje. S premaganjem vseh predstav, menih, se imenuješ ‘spokojni modrijan’. In modrijan, ki je spokojen, ni rojen, se ne stara, ne umre. On ni pretresen in ni vznemirjen, ker v njem ni ničesar prisotnega, s čemer bi lahko bil rojen. Ko ni rojen, kako se lahko stara? Ko se ne stara, kako lahko umre? Ko ne umre, kako je lahko pretresen? Ko ni pretresen, zakaj bi bil vznemirjen?

32. Tako je bilo z ozirom na to rečeno: ‘Plime predstav ne preplavijo njega, ki stoji pred temi [temelji], in ko ga plime predstav nič več ne preplavljajo, se imenuje ‘spokojni modrijan.’ Menih, upoštevaj to kratko razlago šestih elementov.”

(PUKKUSᾹTI HOČE POPOLNO SPREJETOST)

33. Nato je častiti Pukkusāti pomislil: “Resnično, učitelj je prišel k meni! Vzvišeni je prišel k meni! Popolno Prebujeni je prišel k meni!” Potem se je dvignil iz svojega sedeža, si uredil svoje zgornje oblačilo preko enega ramena in ko se je poklonil s svojo glavo ob nogah Blaženega, je rekel: “Častiti gospod, prestopek me je premagal, da sem si kakor bedak, zmeden in nepremišljen, dovolil nagovoriti Blaženega kot ‘prijatelj.’ Častiti gospod, naj mi Blaženi oprosti moj prestopek, ki se vidi kot tak zaradi obvladovanja sebe v prihodnosti.”

“Gotovo, menih, prestopek te je premagal, da si si kakor bedak, zmeden in nepremišljen, dovolil nagovoriti me kot ‘prijatelj.’ Ampak, ker vidiš svoj prestopek in se izboljšaš v skladu z Dhammo, ti oproščam. Ker je rast v disciplini Plemenitega, ko vidiš svoj prestopek kot tak, se poboljšaš v skladu z Dhammo in se v bodoče podvržeš odreki.”

34. “Častiti gospod, sprejel bom popolno sprejetost pod Blaženim.”

“Toda, ali so tvoja skleda in oblačila pripravljena, menih?”

“Častiti gospod, moja skleda in oblačila nista pripravljena.”

“Menih, Tathāgate ne dajo popolne sprejetosti tistemu, katerega skleda in oblačila niso pripravljena.”

35. Častiti Pukkusāti se je navdušen in vesel besed Blaženega dvignil iz svojega sedeža in ko se je poklonil Blaženemu, ga je obhodil s svoje desne in odšel z namenom, da bi poiskal skledo in oblačila. Ko je častiti Pukkusāti iskal skledo in oblačila, ga je ubila zablodela krava.

36. Številni menihi so odšli do Blaženega in ko so se mu poklonili, so sedli ob stran in mu povedali: “Častiti gospod, pripadnik naroda Pukkusāti, ki mu je Blaženi dal kratko navodilo je umrl. Kaj je njegova destinacija? Kaj je njegova bodoča smer?”

“Menihi, pripadnik naroda Pukkusāti je bil moder. On je prakticiral v skladu z Dhammo in me ni nadlegoval glede interpretacije Dhamme. Z uničenjem petih pripadnosti nižjemu svetu se je pripadnik naroda Pukkusāti ponovno spontano pojavil [v Čistem bivališču] in bo dosegel končno ugasnitev tam, ne da bi se še kdaj vrnil iz tistega sveta.”

 

To je bilo tisto, kar je rekel Blaženi. Menihi so bili zadovoljni in veseli besed Blaženega.

 

Opombe

[1] Predstava – lastno dojemanje resnice.
[2] Kot v MN 137:8.
[3] Analiza elementov je identična kot v MN 28:6, 11, 16, 21 in MN 62:8 -12.

 

 

vir: Bhikkhu Nanamoli/Bodhi - The Middle Length Discourese of the Buddha, Wisdom Publications, 2009
prevod: Bojan Božič / avgust 2024

 

(C) SloTheravada, 2023