Dvom

Kot običajno sedim na verandi mojega kutija, medtem ko na rumenih listih pišem to učenje. Skozi bujno vegetacijo na jugu vidim nebo, prekrito z gostimi sivimi oblaki vse do gorovja Kow Yai. Svež vetrič, ki hladi mojo obrito glavo in gole roke, mi pravi, da prihaja dež. Adžan Ča me opazuje iz velike uokvirjene črno-bele fotografije na steni. Jutri, 17. junija, je njegov rojstni dan in, tako kot velikokrat, je moj um obrnjen k njemu.

Četudi mu je morala biti odvisnost od mišljenja pri njegovih učencih z zahoda tuja, se mu je zdela tudi zelo smešna in jih je dražil zaradi tega. Ravno tako se je zavedal, da jih je akademska izobrazba, ki jih je bila večina deležna, obremenjevala z nagnjenostjo k kroničnemu dvomu. Luang Por je opozarjal zahodne menihe, da dvomi nikoli ne izginejo zaradi besed drugih, ne glede na to, kako so te modre. Dvomi glede Dhamme prenehajo le, če jih postavimo na preizkušnjo. Opominjal jih je, da je dvom pogojen mentalni pojav. Videti morajo, kako nastane, kaj ga hrani in kako premine. Le na tak način lahko sploh kdaj najdejo izhod iz labirinta dvoma.

- adžan Džajasaro